Statut Socialnih demokratov

Prenesite statut: Statut SD ( pdf datoteka)

I.
TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

"Socialni demokrati" (v nadaljnjem besedilu stranka) smo socialdemokratsko usmerjena politična stranka, ki si v okviru političnega sistema parlamentarne demokracije v Republiki Sloveniji prizadeva za gospodarsko uspešen, socialno uravnotežen in naravi prijazen razvoj Slovenije. Socialne demokrate so kot Združeno listo socialnih demokratov na kongresu 29. maja 1993 ustanovile članice in člani SDP Slovenije, Delavske stranke Slovenije in Socialdemokratske unije Slovenije, ter skupini iz Socialistične stranke Slovenije in Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Na 5. kongresu, 2. aprila 2005, je stranka spremenila ime iz »Združena lista socialnih demokratov« v »Socialni demokrati«. Stranka je polnopravna članica Stranke evropskih socialdemokratov (s kratico PSE - PES) in Socialistične internacionale (s kratico SI).

S svojim delovanjem stranka uveljavlja naslednja načela in cilje:

• spoštovanje človeka, njegovega dostojanstva in varovanje njegovih pravic ter svoboščin;
• varno, mirno, ekonomsko uspešno, pravično in solidarno družbo demokratičnega socializma;
• socialno državo, socialno partnerstvo, soupravljanje in pravno varnost zaposlenih ter delavsko vzajemnost in solidarnost;
• družbo, ki živi v ravnovesju z naravo in okoljem ter s tem zagotavlja trajen razvoj;
• pravno državo s poudarjenimi zagotovili za varstvo pravic vseh vrst manjšin: narodnostnih, političnih, kulturnih, spolnih, verskih in drugih;
• partnersko demokracijo, ki zavestno ustvarja pogoje za enake možnosti sodelovanja v politiki za oba spola;
• regionalizem in razvoj lokalne samouprave za enakomernejši razvoj Slovenije;
• uveljavljanje visokih etičnih meril delovanja posameznic oz. posameznikov v politiki;
• povezovanje in sodelovanje s političnimi subjekti doma, v Evropi in po svetu v skladu z načeli razvite socialdemokracije.

2. člen

Svojo programsko socialdemokratsko usmeritev oblikuje stranka skladno z zahtevami družbenega razvoja. Deluje v skladu z načeli demokratične politične kulture in z uporabo vseh demokratičnih
sredstev vztraja pri uveljavljanju ustavnosti in zakonitosti. Družbeno vrednost svojih smotrov in ciljev ugotavlja in preverja z dejavnostjo svojih članic in članov, organov, organizacij in združenj v
sodelovanju in tekmovanju z drugimi političnimi strankami na volitvah in pri odločanju v institucijah sistema. 

3. člen

Ime stranke je »Socialni demokrati«. Kratica stranke je SD. Znak stranke je kratica stranke v beli barvi na rdečem polju.

4. člen

Stranka je pravna oseba s sedežem v Ljubljani, Levstikova 15.

5. člen

Stranko predstavlja predsednica ali predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednica ali podpredsednik, ki ga na predlog predsednice ali predsednika imenuje za namestnika predsednice ali predsednika predsedstvo stranke.

II.
ČLANSTVO

6. člen

Članica ali član stranke lahko postane vsak, ki v skladu s pogoji, določenimi v zakonu da pristopno izjavo, s katero sprejema program in statut stranke, plača članarino in prejme člansko izkaznico.
Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka ugotavlja občinska organizacija.

Članica ali član stranke ne more biti članica ali član drugih političnih strank.

Predsedstvo stranke sprejme pravilnik o članski izkaznici.

7. člen

Članica ali član stranke ima pravico:

• da oblikuje in uresničuje politiko stranke;
• da deluje v stranki in njenih organih;
• da voli in je voljena ali voljen v organe stranke;
• da kandidira na strankinih listah za volitve;
• da je obveščena ali obveščen o dejavnostih stranke in strankinih poslank in poslancev;
• da daje pobude in predloge organom stranke, poslankam in poslancem, svetnicam in svetnikom v občinskih svetih ter se z mnenji in stališči opredeljuje do tistih vprašanj, ki niso izrecno opredeljena
v programu stranke;
• da zagotavlja in uživa strankino solidarnost.

Članica ali član stranke ima dolžnost:

• da s svojim ravnanjem uveljavlja temeljne strankine vrednote in s tem krepi njen ugled;
• da se ravna po programu in statutu stranke in ju aktivno uresničuje;
• da plačuje članarino.

Višino in načine plačevanja članarine določa pravilnik, ki ga sprejme predsedstvo stranke.

8. člen

Vsi organi stranke, funkcionarji, imenovani ali voljeni na predlog stranke in opredeljeni kot funkcionarji v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, delujejo v skladu z načeli integritete in skladno z etičnimi normami in veljavnim pravom. 

Članica oziroma član stranke, ki ga pristojni organi stranke evidentirajo oziroma predlagajo za izvoljeno ali imenovano funkcijo v EU, državnemu organu ali organu lokalne skupnosti, mora samoiniciativno ali na zahtevo pristojnega organa stranki dati na razpolago vse potrebne podatke in informacije, na podlagi katerih je mogoče oceniti ali je kandidat v preteklosti s svojimi ravnanji kršil načela etičnega ravnanja ali načela integritete, zaradi česar ne bi bil primeren za opravljanje funkcije. Če to ni pripravljen storiti, ugotovi morebitno politično odgovornost takšne članice ali člana pristojni organ stranke.

Če se taka ravnanja ugotovijo po imenovanju oziroma izvolitvi na funkcijo, mora taka članica oziroma član stranke najprej sama oceniti ali njegova ravnanja terjajo uveljavitev politične odgovornosti in
predlagati pristojnemu organu, da to ugotovi in uveljavi posledice. Če tega ni pripravljen storiti, mora oceno morebitne politične odgovornosti in posledice, ki naj iz tega sledijo, samostojno oceniti in uveljaviti pristojni organ stranke. Tako ravnanje člana se upošteva pri njegovem nadaljnjem evidentiranju oziroma predlaganju za funkcije v organih EU, državnih organih in organih samoupravnih
lokalnih skupnosti.

9. člen

Članstvo v stranki preneha z izstopom, izbrisom ali z izključitvijo.

Članico ali člana stranke, ki več kot eno leto ni plačeval članarine skladno s pravilnikom o članarini in te članske obveze ne izvrši tudi v roku 6 (šest) mesecev po pozivu predsedstva regijske organizacije stranke, le-ta z ugotovitvenim sklepom izbriše iz članstva. Članico ali člana stranke se izključi iz stranke, če krši njen statut ali program stranke, če postane članica ali član druge stranke,
če kandidira na drugi listi oziroma kljub opozorilom pristojnih organov deluje proti politiki stranke. Obrazložen pisni predlog za izključitev lahko poda vsaka članica ali član stranke
oziroma vsak organ stranke. O predlogu odloča nadzorni odbor. V svoji odločitvi lahko predlog za izključitev kot neutemeljen zavrne ali članico oziroma člana izključi iz stranke. Pred odločitvijo mora opraviti razgovor s prizadetim članom in še na drug način ugotoviti dejansko stanje. Odločitev mora biti pisna in mora biti vročena članici oziroma članu, ki se ga predlaga za izključitev in predlagatelju
odločitve. Zoper odločitev nadzornega odbora imata oba prejemnika pravico do ugovora. Ugovor mora biti podan pisno, najkasneje v roku 30 dni na konferenco stranke. Njena odločitev mora biti vročena predlagatelju zahteve in prizadeti članici oziroma članu in je dokončna.

Predsedstvo stranke sprejme pravilnik s katerim podrobneje opredeli postopke izključitve članice oz. člana stranke.

10. člen

Stranka podeljuje priznanja. Priznanja, njihovo podeljevanje in pravice prejemnic oz. prejemnikov ureja pravilnik, ki ga sprejme predsedstvo stranke.

11. člen

Posameznice oz. posamezniki, ki ne vstopijo v stranko, želijo pa s svojim znanjem in aktivnostjo prispevati k krepitvi socialdemokratskih vrednot, lahko v skladu s statutom delujejo, kot simpatizerke
oz. simpatizerji v posameznih forumih stranke.

III.
ORGANIZIRANOST STRANKE

12. člen

Stranka je organizirana na občinski, regijski in državni ravni.

13. člen

Na ravni občine so organizirane občinske organizacije stranke, ne glede na število članic in članov.

Predstavnice oz. predstavniki občinskih organizacij sodelujejo v vseh organih in delegacijah regijskih organizacij stranke.

Občinske organizacije lahko, kot oblike združevanja članic in članov ustanovijo krajevne, vaške ali četrtne odbore.

14. člen

Občinske organizacije oblikujejo politiko stranke v občini, usmerja delovanje stranke v občinskem svetu in v drugih organih občine.

15. člen

Organi občinske organizacije stranke so praviloma:

• zbor članstva občinske organizacije oz. v primeru, če šteje občinska organizacija več kot 200 članic oz. članov lahko tudi konferenca občinske organizacije
• predsedstvo občinske organizacije
• tajnica ali tajnik občinske organizacije
• podpredsednica ali podpredsednik
• predsednica ali predsednik občinske organizacije

Občinska organizacija sprejeme sklep o organiziranosti, s katerim je podrobneje opredeljena oblika organiziranosti, pristojnost organov in delovanje občinske organizacije. Soglasje k sklepu o
organiziranosti daje predsedstvo stranke. Predsednica oz. predsednik občinske organizacije je v petnajstih dneh po konferenci oz. zboru članstva dolžan na sedež stranke poslati zapisnik in aktualen sklep o organiziranosti.

16. člen

Občinske organizacije se obvezno združujejo v regijske organizacije. Sklep o območju delovanja regijskih organizacij stranke sprejme predsedstvo stranke, po predhodnem mnenju občinskih organizacij.

17. člen

Poslanska skupina o svojem delu redno informira organe stranke. Stranka lahko po potrebi zahteva poročilo o delu poslanske skupine ali o delu posamezne poslanke ali poslanca.

18. člen

Organi regijske organizacije stranke so:

• konferenca regijske organizacije
• predsedstvo regijske organizacije
• predsednica ali predsednik regijske organizacije
• podpredsednica ali podpredsednik regijske organizacije
• tajnica ali tajnik regijske organizacije
• nadzorni odbor regijske organizacije

Regijska organizacija sprejeme sklep o organiziranosti, s katerim je podrobneje opredeljena oblika organiziranosti, pristojnost organov in delovanje regijske organizacije. Soglasje k sklepu o
organiziranosti daje predsedstvo stranke. Predsednica oz. predsednik regijske organizacije je v petnajstih dneh po konferenci dolžan na sedež stranke poslati zapisnik in aktualen sklep o organiziranosti.

19. člen

V stranki so organizirane mladinska in ženska organizacija ter delavska zveza.

20. člen

Mlade članice in člani stranke ter mlade simpatizerke in simpatizerji oblikujejo Mladi forum, ki deluje po lastnih pravilih in programu, ki ne smeta biti v nasprotju s temelji programa in statuta stranke. Mladi forum lahko v pravnem prometu nastopa za svoj račun. Mladi forum ima svoje predstavnice in predstavnike v organih stranke na vseh ravneh organiziranosti.

21. člen

Zaradi zagotavljanja enakih možnosti in ustvarjanje pogojev za enakost spolov, deluje v stranki Ženski forum.

Pristojni organi stranke so dolžni predloge Ženskega foruma s področja njegovega delovanja obravnavati pri oblikovanju stališč stranke. Ženski forum deluje po lastnih pravilih in programu, ki ne smejo biti v nasprotju s temelji programa in statuta stranke.

Ženski forum ima svoje predstavnice in predstavnike v organih stranke na vseh ravneh organiziranosti.

22. člen

Zaradi posebnih interesov v udejanjanju političnih ciljev stranke pri zagotavljanju socialnega partnerstva, pravne in socialne varnosti zaposlenih, soupravljanja, sistema kolektivnega dogovarjanja in sodelovanja stranke z organizacijami delavcev deluje v stranki Delavska zveza. Pristojni organi stranke so dolžni predloge Delavske zveze s področja njenega delovanja obravnavati pri oblikovanju stališč stranke.

Delavska zveza deluje po lastnih pravilih in programu, ki ne smejo biti v nasprotju s temelji programa in statuta stranke.

Delavska zveza ima svoje predstavnice in predstavnike v organih stranke na vseh ravneh organiziranosti.

23. člen

Za krepitev dela stranke, oblikovanja skupnih interesov in poglobljenih aktivnosti ob posameznih družbenih in političnih vprašanjih predsedstvo stranke ustanavlja forume, v katerih poleg članic in
članov, delujejo tudi simpatizerke in simpatizerji.

Predsedstvo s sklepom določi področja in organizacijo njihovega delovanja.

Organi stranke

24. člen

V organe stranke volijo in so izvoljeni samo članice in člani stranke.

Organi stranke so:

• kongres,
• konferenca,
• predsedstvo,
• nadzorni odbor,
• predsednica ali predsednik stranke,
• glavna tajnica ali glavni tajnik stranke,
• podpredsednica in podpredsednik stranke. 

25. člen

Kongres stranke:

• sprejema program in statut,
• obravnava poročilo o delu stranke med dvema volilnima sejama,
• oblikuje temelje političnega delovanja stranke,
• voli članice in člane predsedstva stranke,
• voli predsednico ali predsednika in glavno tajnico ali glavnega tajnika stranke,
• voli predsednico ali predsednika ter članice in člane nadzornega odbora,
• voli podpredsednico in podpredsednika stranke. 

Kongres je najvišji organ stranke.

Kongres sprejme poslovnik o svojem delu.

26. člen

Kongres se praviloma sestane vsako četrto leto. Vsaka štiri leta oziroma v roku šestih mesecih po volitvah v Državni zbor se opravijo volitve organov stranke. Izven roka iz prejšnjega odstavka predsedstvo skliče kongres na lastno pobudo, zahtevo konference ali predlog nadzornega odbora.

Sklicatelj in pobudniki sklica kongresa morajo najmanj 20 dni pred dnevom kongresa poslati v organizacijsko mrežo stranke gradivo za poslamezne točke dnevnega reda kongresa. 

27. člen

Kongres sestavljajo:

• delegatke in delegati regijskih organizacij stranke, ki tvorijo najmanj 3/4 vseh delegatk in delegatov kongresa. Predsedstvo stranke določi razrez števila teh delegatk in delegatov po načelu enakega števila delegatk in delegatov na enako število članic in članov stranke, ki mora upoštevati sorazmerno zastopanost vseh občinskih organizacij,
• članice in člani predsedstva stranke,
• poslanke in poslanci stranke,
• članice in člani nadzornega odbora,
• po pet delegatk/delegatov Mladega foruma, Ženskega foruma in Delavske zveze ter na vsakih nadaljnjih 100 članic in članov nad 100 še po eno delegatko ali delegata, vendar skupno največ 15.

28. člen

Kandidatke in kandidate za članice in člane organov in individualne organe stranke, ki jih voli kongres evidentirajo organizacije in organi stranke.

O evidentiranih kandidatkah in kandidatih za individualne organe stranke razpravljajo organizacije in organi stranke.

Na podlagi evidentiranih kandidatk in kandidatov predsedstvo določi kandidatno listo za članice in člane organov ter za individualne organe stranke. Organizacije in organi stranke, katerih evidentirane kandidatke ali kandidati niso uvrščeni na kandidatne liste, lahko zahtevajo, da o njihovem predlogu odloči kongres. Z ostalimi predlogi je možno na kongresu kandidatno listo razširiti s pisno podporo najmanj 1/3 navzočih delegatk in delegatov kongresa ob pisnem soglasju kandidatk ali kandidatov.

Konferenca

29. člen

Konferenca je najvišji organ stranke med kongresoma.

Konferenca:

• izmed sebe izvoli predsednico ali predsednika in podpredsednico ali podpredsednika konference,
• obravnava in sprejema oceno dela predsedstva, predsednice ali predsednika in glavne tajnice ali glavnega tajnika stranke,
• ocenjuje izpolnjevanje programa in kongresnih usmeritev stranke in daje politične smernice za delo stranke in njenih organov med kongresoma,
• obravnava delovanje in daje usmeritve za delo poslanske skupine,
• sprejema volilni program in usmeritve stranke za volitve v državni zbor, lokalne volitve in volitve v Evropski parlament,
• odloča o koalicijskih povezovanjih stranke,
• na predlog predsedstva odloča o drugih vprašanjih izvajanja politike in programa stranke med dvema kongresoma,
• odloča o pritožbah in ugovorih na odločitve organov stranke.

V obdobju med dvema kongresoma in na podlagi politične ocene lahko konferenca predlaga in sklepa o zamenjavi članic in članov organov največ do 1/3 njihove sestave.

Konferenca ima stalno predsednico ali predsednika in podpredsednico ali podpredsednika, ki ju izvoli konferenca izmed članic oz. članov konference. Predsednica ali predsednik med dvema sejama konference skrbi za uresničevanje njenih ocen, usmeritev, smernic in sklepov.

Podpredsednica ali podpredsednik nadomešča predsednico ali predsednika v njegovi odsotnosti, po posebnem pooblastilu pa lahko opravlja tudi posamezne njene oz. njegove naloge.

Konferenco sestavljajo:

• članice in člani predsedstva,
• poslanke in poslanci stranke,
• predsednice ali predsedniki regijskih organizacij,
• ob predsednici ali predsedniku imajo regijske organizacije z nad 300 članic oz. članov dodatno predstavnico oz. predstavnika v konferenci na vsakih nadaljnjih 100 članic oz. članov.
• tri delegatke ali delegati Mladega foruma,
• tri delegatke ali delegati Ženskega foruma,
• tri delegatke ali delegati Delavske zveze.

Na sejo konference so redno vabljeni predsednica ali predsednik ter članice ali člani nadzornega odbora stranke.

Konferenca se sestaja po potrebi, praviloma vsaj enkrat v treh mesecih, najmanj pa v roku enega leta od kongresa oziroma zadnje seje konference. Sklep o sklicu konference in o predlogu njenega dnevnega reda na predlog predsednice ali predsednika konference sprejme predsedstvo stranke. Sklic konference lahko predlagajo tudi regijske organizacije, Mladi forum, Ženski forum in Delavska zveza, ter nadzorni odbor. Če predsedstvo stranke v 15 dneh od sprejema predloga ne odloči o sklicu konference, lahko konferenco skliče in ji določi dnevni red predsednica oziroma predsednik konference samostojno. Glede na vsebino dnevnega reda lahko predsednik oziroma predsednica konference vabi tudi druge člane in članice stranke.+

Konferenca ima svoj poslovnik, ki ga sprejeme z večino glasov vseh delegatk in delegatov konference.

PREDSEDSTVO

30. člen

Predsedstvo: 

• skrbi za uresničevanje sklepov in stališč kongresa,
• odloča o kandidatkah in kandidatih stranke za državne funkcije,
• vodi kadrovsko politiko,
• medsebojno usklajuje delo poslanske skupine, članic in članov vlade, kolegija predsednice oz. predsednika stranke, Mladega foruma, Ženskega foruma, Delavske zveze, svetov, volilnega štaba
ter drugih organov in oblik delovanja stranke na državni in regijski ravni,
• sprejema finančni načrt in zaključni račun stranke,
• sprejema volilno organiziranost stranke in imenuje volilni štab,
• imenuje strokovne svete in druga stalna in občasna delovna telesa,
• imenuje članici ali člana predsedstva stranke, zadolžena za mednarodne odnose,
• imenuje delegatke oziroma delegate stranke za kongrese in druge oblike srečanj mednarodnih organizacij, katerih polnopravna članica je stranka,
• sklicuje konferenco in kongres stranke,
• na predlog nadzornega odbora ali glavne tajnice oz. glavnega tajnika skliče zbor članstva oz. konferenco občinskega odbora in konferenco regijske organizacije,
• predsedstvo se sestaja praviloma enkrat na mesec.

Predsednica ali predsednik je dolžna ali dolžan sklicati sejo predsedstva na predlog nadzornega odbora, regijske organizacije, Mladega foruma, Ženskega foruma in Delavske zveze ali najmanj 10 članic oziroma članov predsedstva. Predsedstvo sprejme poslovnik o delu.

31. člen

Predsedstvo šteje 27 članic oziroma članov, po položaju so članice oziroma člani predsedstva:

• predsednica ali predsednik stranke,
• vodja poslanske skupine,
• podpredsednica in podpredsednik stranke,
• glavna tajnica ali glavni tajnik,
• predsednica ali predsednik Mladega foruma,
• predsednica ali predsednik Ženskega foruma,
• predsednica ali predsednik Delavske zveze.

Razliko članic in članov predsedstva do števila 27 izvolijo delegatke in delegati kongresa.

Ministrice in ministri so v času trajanja njihovega mandata po položaju članice oziroma člani predsedstva ne glede na določilo o številu članic in članov predsedstva.

Na seje predsedstva so redno vabljene vse poslanke in poslanci, izvoljene oziroma izvoljeni na listah SD.

Nadzorni odbor

32. člen

Nadzorni odbor:

• nadzoruje finančno in materialno poslovanje stranke,
• tolmači statut in ocenjuje statutarnost ravnanj in odločitev,
• ocenjuje skladnost aktov Mladega foruma, Ženskega foruma in Delavske zveze s statutom stranke,
• odloča o izključitvah iz stranke,
• odloča o pritožbah na sprejete ukrepe in odločitve, ki jih sprejemajo organi stranke,
• opravlja druge naloge in obveznosti, ki izhajajo iz tega statuta.

Nadzorni odbor šteje skupaj s predsednico ali predsednikom 7 članic ali članov.

Nadzorni odbor sklicuje predsednica ali predsednik nadzornega odbora. Sklicati ga je dolžna oziroma  dolžan na zahtevo predsednice ali predsednika stranke, glavne tajnice ali glavnega tajnika stranke, predsedstva stranke, regijske organizacije, interesnega združenja, Ženskega foruma, Delavske zveze, mladinske organizacije ali treh članic in članov nadzornega odbora v največ tridesetih dneh po prejeti zahtevi.

Predsednica ali predsednik

33. člen

Predsednica ali predsednik:

• predstavlja stranko in jo vodi, o čemer redno poroča predsedstvu,
• sklicuje predsedstvo stranke,
• na podlagi sklepa predsedstva skliče kongres,
• sklicuje in vodi stalne in občasne oblike dela v stranki,
• sprejema odločitve med dvema sejama predsedstva,
• koordinira delo ministric in ministrov, državnih sekretark in sekretarjev ter drugih nosilcev javnih funkcij, ki jih predlaga stranka,
• vodi delo članic in članov kolegija predsednika stranke.

Predsednica ali predsednik sklicuje kot stalno obliko dela kolegij predsednice ali predsednika, ki ga sestavljajo podpredsednica in podpredsednik, glavna tajnica ali glavni tajnik, predsednica ali predsednik konference, ministrice in ministri in vodja poslanske skupine.

Predsednica ali predsednik lahko glede na vprašanja, ki se obravnavajo, na kolegij povabi tudi druge člane stranke.

Podpredsednica in/ali podpredsednik

34. člen

Stranka ima eno podpredsednico in enega podpredsednika stranke.

Glavna tajnica ali glavni tajnik stranke

35. člen

Glavna tajnica ali glavni tajnik stranke:

• odgovarja za organiziranost strankine mreže in usklajeno delovanje občinskih in regijskih organizacij stranke,
• vodi in je odgovoren za materialno in finančno poslovanje stranke,
• imenuje delovna telesa in druge oblike dela stranke, s katermimi zagotavlja njeno uspešno delovanje
• daje pobude predsedstvu in nadzornemu odboru,
• vodi kadrovske postopke, ki izhajajo iz sklepov predsedstva, konference in kongresa stranke,
• pripravi sistemizacijo delovnih mest, sklepa delovna razmerja s funkcionarji in delavci stranke in odloča o vseh vprašanjih s področja delovnih razmerij,
• vodi in je odgovoren za učinkovito izvajanje profesionalnih opravil v stranki,
• skrbi za sistem usposabljanja v stranki,
• opravlja druge zadolžitve, ki ji oziroma mu jih naloži predsedstvo.

Glavna tajnica ali glavni tajnik, kot stalno obliko dela sklicuje kolegij glavnega tajnika.

V.
DELOVNA TELESA

36. člen

Za pripravo programskih ali strateških izhodišč, za strokovno poglobljeno spremljanje izvajanja programa stranke in za vprašanja iz vladne pristojnosti predsedstvo oblikuje svete. Sveti pripravljajo
rešitve za delo predsednika stranke, predsedstva stranke in poslanske skupine.

Predsedstvo lahko na predlog predsednice oz. predsednika stranke imenuje svet članic in članov, ki so v preteklosti opravljali odgovorne funkcije v stranki.

37. člen

Predsedstvo s sklepom določi področje dela sveta, njegove pristojnosti, sestavo sveta in imenuje predsednika oziroma predsednico sveta.

Pri sestavi sveta predsedstvo upošteva položaj stranke v državnem zboru in vladi.

V pristojnostih sveta predsedstvo opredeli tudi razmerja med posameznim svetom in predsednikom stranke, poslansko skupino ter ministricami in ministri.

38. člen

Predsedstvo kot posebno obliko dela stranke ustanovi županski forum in forum svetnic in svetnikov. Člani županskega foruma so vse županje oz. župani in (podžupanje, podžupani) izvoljeni na listah SD ali kot skupne županske kandidatke oz. županski kandidati. Članice oz. člani foruma svetnic in svetnikov pa so vse svetnice in svetniki, izvoljeni na listah SD ali kot skupne svetniške kandidatke oz. svetniški kandidati več strank. Županski forum in forum svetnic in svetnikov izbereta svojo predsednico oz. predsednika in namestnico oz. namestnika predsednice oz. predsednika. Županski forum in forum svetnic in svetnikov obravnavata vprašanja, pomembna za delovanje lokalne samouprave, izmenjujeta izkušnje iz delovanja v različnih lokalnih skupnostih in predlagata poslanski skupini, predsedstvu in konferenci stranke vprašanja, o katerih naj razpravljajo in odločajo. Kadar navedeni organi stranke razpravljajo in odločajo o predlogih županskega foruma ali foruma svetnic in svetnikov, morajo na sejo povabiti njihove predstavnice oz. predstavnike in jim pisno sporočiti odločitve in stališča, ki so jih zavzeli glede predlaganih vprašanj. In obratno, tudi navedeni organi stranke imajo pravico zahtevati od županskega foruma ali foruma svetnic in svetnikov, da razpravljata o vprašanjih, ki jih predlagajo v razpravo.

39. člen

Za učinkovito delovanje stranke, njeno organiziranost, izvajanje kadrovske politike, izobraževanja in informiranja predsedstvo stranke ustanavlja komisije. S sklepom ali s pravilnikom opredeli pristojnost in delokrog komisije.

40. člen

Za pripravo in izvedbo volitev na lokalni, državni in ravni EU predsedstvo določi volilno organiziranost stranke in imenuje volilne štabe.

VI.
RAZMERJA MED POSLANSKO SKUPINO IN STRANKO

41. člen

Poslanska skupina se ustanovi kot oblika povezovanja poslank in poslancev za njihovo čimbolj organizirano in učinkovito informiranje in dogovarjanje o skupnih temeljnih stališčih ter nastopanju v Državnem zboru in njegovih telesih.

42. člen

Predsedstvo stranke da soglasje k predlogu poslanske skupine za kandidatko ali kandidata za vodjo in tajnico ali tajnika poslanske skupine, ki ju izvolijo poslanke in poslanci v poslanski skupini.

43. člen

Poslanska skupina sprejme poslovnik o delu poslanske skupine, ki ga potrdi predsedstvo.

44. člen

Poslanka ali poslanec se za čas trajanja mandata pred potrditvijo svoje kandidature na organih stranke pisno in s svojo častjo zaveže, da ne bo izstopila ali izstopil iz stranke ter prestopila ali prestopil k drugi stranki oziroma poslanski skupini. Poslanska skupina na podlagi predhodnega mnenja predsedstva ugotovi, da je poslanki ali poslancu z dnem prestopa v drugo stranko ali poslansko skupino prenehalo članstvo v poslanski skupini.

Dogovor o razmerju med poslanko ali poslancem in stranko podpišejo kandidatke in kandidati na listi stranke preden stranka potrdi njihovo kandidaturo. V tem dogovoru se opredeli tudi način vrnitve
mandata v primeru izstopa poslanke ali poslanca iz stranke ali prestopa v drugo stranko. V dogovoru se opredelijo politične in materialne obveznosti poslanke ali poslanca, posebej tudi v primeru prestopa poslanke ali poslanca v drugo stranko ali prenehanja članstva poslanke ali poslanca v poslanski skupini.

V tem dogovoru lahko stranka določi tudi druge obveznosti poslanke ali poslanca, ki niso opredeljene v tem statutu.

Neodvisne kandidatke in kandidati podpišejo pred potrditvijo njihove kandidature s stranko poseben dogovor, v katerem stranka opredeli razmerje med neodvisno poslanko ali poslancem in stranko.

45. člen

Poslanke in poslanci so za svoje delo v parlamentu in njegovih telesih odgovorni volilkam in volilcem, za spoštovanje in izvajanje dogovora iz prejšnjega člena pa organom stranke in poslanski skupini.

46. člen

Poslanska skupina o svojem delu redno informira organe stranke. Stranka lahko po potrebi zahteva poročilo o delu poslanske skupine ali o delu posamezne poslanke ali poslanca.

47. člen

Poslanska skupina in posamezne poslanke in poslanci so dolžni sodelovati z organizacijami in organistranke.

47. člen

Poslanska skupina in posamezne poslanke in poslanci so dolžni sodelovati z organizacijami in organi stranke.

48. člen

Predsedstvo, drugi organi in organizacije stranke ter Mladi forum, Ženski forum in Delavska zveza so dolžni obravnavati vprašanja, predloge in pobude, ki jih na stranko naslovi posamezna poslanka ali poslanec, več poslank ali poslancev ali poslanska skupina kot celota in do njih zavzeti stališče.

Poslanska skupina lahko predlaga ustreznim organom stranke, da obravnavajo in se opredelijo v obliki stališč, mnenj ali predlogov do posameznih vprašanj, ki so na dnevnem redu posamezne seje Državnega zbora in njegovih teles, zlasti v primeru, ko gre za vprašanja uveljavljanja programskih in političnih usmeritev stranke.

49. člen

Poslanska skupina je pri svojem delu dolžna upoštevati programska izhodišča in statut stranke ter sklepe kongresa, konference ali predsedstva stranke.

Poslanska skupina je dolžna obravnavati sklepe, predloge in pobude organov in organizacij ter Mladega foruma, Ženskega foruma in Delavske zveze stranke, ki se nanašajo na vsebinska vprašanja iz programa dela Državnega zbora.

50. člen

Poslanke in poslanci imajo pravico sodelovanja na vseh sejah organov državne, regijske in občinske organizacije stranke.

Naštete organizacije sproti informirajo poslansko skupino o sprejetih sklepih in stališčih svojih organov.

51. člen

Poslanke in poslanci so dolžni poleg članarine plačevati stranki tudi mesečne prispevke, katerih višino in način razdelitve določa predsedstvo na podlagi pravilnika o članarini. Višina mesečnega prispevka je opredeljena v pogodbi o poslanski kandidaturi, ki jo podpišeta stranka in kandidatka ali kandidat pred volitvami.

Določbe tega člena veljajo tudi za predsednico vlade ali predsednika vlade, ministrice in ministre, državne sekretarke in sekretarje in druge javne funkcije, za katere tako sklene stranka.

52. člen

Določbe statuta, ki se nanašajo na razmerja med poslansko skupino in stranko se smiselno uporablja za delovanje svetnic in svetnikov v občinskih svetih.

VII.
ČLANICE IN ČLANI VLADE

53. člen

Na predlog stranke, se je ministrica ali minister dolžna ali dolžan aktivno vključiti v delo organov in delovnih teles stranke ter v oblike dela njene poslanske skupine.

Ministrice in ministri so dolžni konferenci ali predsedstvu stranke na njegovo zahtevo poročati o svojem delu, po lastni presoji pa dajati tudi pobude za obravnavo posameznih aktualnih vprašanj, ki se nanašajo na politiko stranke v parlamentu ali uresničevanje njenega programa v vladi, v okviru njenih organov, Mladega foruma, Ženskega foruma in Delavske zveze ter delovnih teles.

54. člen

Ministrica ali minister se za čas trajanja mandata pred potrditvijo svoje kandidature na organih stranke pisno in s svojo častjo zaveže, da ne bo izstopila ali izstopil iz stranke in prestopila ali pristopil k drugi stranki.

Ministrica ali minister je pri svojem delu dolžna ali dolžan upoštevati programska izhodišča in statut stranke ter sklepe kongresa, konference ali predsedstva stranke.

Razmerja med ministricami in ministri in stranko se opredelijo v posebnem dogovoru, ki ga kandidatke in kandidati podpišejo preden stranka potrdi njihovo kandidaturo. V tem dogovoru se opredeli tudi način vrnitve mandata v primeru izstopa ministrice ali ministra iz stranke ali prestopa v drugo stranko. V tem dogovoru lahko stranka določi tudi druge obveznosti ministrice ali ministra, ki niso opredeljene v tem statutu.

55. člen

Določbe tega poglavja se uporabljajo tudi za druge javne funkcije na lokalni in državni ravni.

VIII.
ODLOČANJE

56. člen

Organi stranke veljavno odločajo, če je na seji navzoča več kot polovica članic oziroma članov in je za sklep glasovalo več kot polovica navzočih, razen za glasovanje o koalicijski pogodbi ali dogovoru, spremembah programa in statuta. Za sprejem teh odločitev je potrebna večina vseh članic oziroma članov organa.

Vsak član organa stranke lahko zahteva, da mora o vprašanju, ki je na dnevnem redu, pristojni organ odločati. Če predsednica ali predsednik organa meni, da vprašanje še ni zrelo za odločitev, lahko vprašanje ne da na glasovanje. Mora pa to storiti najkasneje na naslednji seji.

57. člen

Delovanje stranke je javno. Organi stranke lahko odločajo tudi brez javnosti.

58. člen

Na predlog, sprejet o posameznem vprašanju v občinski organizaciji, regijski organizaciji Mladem forumu, Ženskem forumu ali Delavski zvezi, je pristojni organ stranke dolžan sprožiti razpravo.
Članice in člani stranke ali forumov oz. zveze, ki pri odločanju o posameznih vprašanjih ostajajo v manjšini, lahko zahtevajo o teh vprašanjih ponovno razpravo in odločanje. Pristojni organ stranke je obvezen organizirati ponovno razpravo in odločanje, če pobudnica ali pobudnik za to poda nove vsebinske argumente in za svoj predlog pridobi dve tretjini članic in članov posameznega foruma oz. zveze ali če predlog za ponovno razpravo in odločanje podpre nadzorni odbor.

Kadar gre za različna mnenja o uresničevanju vsebine programa in bistvenih kongresnih usmeritev stranke, mora na predlog predsednice ali predsednika konference stranke predsedstvo stranke odločati o tem, ali naj o spornem vprašanju odloča konferenca.

59. člen

Stranka ima lastne oblike in načine informiranja.

Ustanoviteljska in izdajateljska razmerja opredeli predsedstvo stranke s posebnim aktom.

IX.
VOLITVE IN MANDATI

60. člen

Volitve so praviloma tajne, imenovanja pa opravijo pristojni organi z javnim glasovanjem.

Kandidatne liste za koletivne organe stranke na vseh ravneh morajo zagotavljati najmanj 40 % zastopanost enega spola, razen če to onemogoča struktura članstva.

Članice in člani organov, individualni organi stranke ter nosilke in nosilci drugih funkcij v stranki se volijo po opravljenem postopku evidentiranja in kandidiranja.

Postopke in merila za predlaganje in volitve članic in članov organov, individualnih organov ter nosilk  in nosilcev drugih funkcij določa pravilnik, ki ga po opravljeni razpravi med članstvom sprejme
predsedstvo.

61. člen

Organe občinskih organizacij volijo vse članice in člani občinskih organizacij na zboru članstva.

Konferenco občinske organizacije volijo vse članice in člani stranke na zborih članstva po krajevnih ali četrtnih odborih. Konferenco regijske organizacije sestavljajo delegatke in delegati, ki jih izvolijo članice in člani posameznih občinskih organizacij glede na število članstva.

Konferenca regijske organizacije voli ostale organe regijske organizacije.

62. člen

Postopek določanja kandidatk in kandidatov ter kandidatnih list za državnozborske volitve, volitve poslank oziroma poslancev Evropskega parlamenta, volitve v državni svet, volitve predsednika
republike, volitve v občinske in mestne svete ter volitve županj in županov opredeli poseben pravilnik, ki ga sprejme predsedstvo stranke.

Kandidatke in kandidate ter kandidatne liste stranke za volitve v Državni zbor in za poslanke oziroma poslance Evropskega parlamenta določi na predlog predsedstva stranke konvencija stranke.

Pravilnik mora v postopku določanja kandidatk in kandidatov ter kandidatnih list za volitve v Državni zbor in za poslanke oziroma poslance Evropskega parlamenta zagotavljati najmanj 40 % zastopanost enega spola.

63. člen

Mandat članic in članov organov in individualnih organov v stranki traja štiri leta, z možnostjo ponovne izvolitve. Po vsakokratnih parlamentarnih volitvah članice in člani organov ter individualni organi v stranki ponudijo v preverjanje svoj mandat.

X.
PRENEHANJE FUNKCIJ

64. člen

Organ stranke, članice in člani kolektivnih organov ter nosilke in nosilci posameznih funkcij v stranki imajo pravico odstopiti. O odstopu razpravlja organ, ki jih je izvolil.

Če pristojni organ ugotovi, da posameznica ali posameznik ne more opravljati funkcije zaradi osebnih razlogov, sprejme sklep o prenehanju članstva v organu ali o prenehanju funkcije.

V primeru razrešitve nosilke ali nosilca funkcije imenuje predsedstvo za čas do izvolitve nove nosilke ali nosilca vršilko ali vršilca dolžnosti funkcije za dobo največ šest mesecev.

65. člen

Organizacije in organi stranke lahko posamezne nosilke in nosilce funkcij, članice in člane organov razrešijo. Za razrešitev veljajo isti postopki kot za izvolitev.

Glasovanje o zaupnici se izvede na zahtevo tretjine članic in članov organa, na zahtevo nadzornega odbora ali na predlog nosilke ali nosilca posamezne funkcije.

66. člen

V primeru prenehanja funkcije se začne postopek za nadomestne volitve, ki se izvedejo po postopku za redne volitve.

XI.
GOSPODARJENJE V STRANKI

67. člen

Stranka pridobiva sredstva za svoje delovanje s članarino in iz drugih z zakonom določenih virov.

68. člen

Gospodarjenje stranke podrobneje ureja pravilnik o finančnem poslovanju stranke, ki ga sprejme predsedstvo stranke.

V imenu stranke s premoženjem stranke upravlja predsedstvo po načelu dobrega gospodarja. Razen s sredstvi, pridobljenimi iz članarine, ki se delijo na podlagi posebnega pravilnika, gospodarijo regijske organizacije s svojimi sredstvi avtonomno.

XII.
PRENEHANJE, ZDRUŽITEV IN RAZDRUŽITEV STRANKE

69. člen

O prenehanju, združitvi ali razdružitvi stranke odloča kongres z večino glasov vseh delegatk in delegatov kongresa. Predlog za prenehanje, združitev ali razdružitev stranke lahko da konferenca,
najmanj 10 % članic in članov stranke ali najmanj 1/4 regijskih organizacij stranke. Predlog mora biti najmanj 1 mesec dni v razpravi med članstvom stranke.

70. člen

Predlog o prenehanju, združitvi ali razdružitvi stranke mora vsebovati tudi predlog ureditve premoženjsko-pravnih razmerij stranke v primeru prenehanja, združitve ali razdružitve stranke.

Če odločitev o ureditvi premoženjsko-pravnih razmerij na kongresu ni sprejeta, ureja premoženjsko- pravna razmerja predsedstvo stranke.

XIII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

71. člen

Stranka je pravni naslednik SDP Slovenije in njenih predhodnic, Delavske stranke Slovenije in Socialdemokratske unije.

72. člen

S sprejemom tega statuta prenehajo veljati tiste določbe aktov stranke, ki niso v skladu s tem statutom.

73. člen

Statut stranke ter njegove spremembe in dopolnitve sprejema kongres. Formalne uskladitve statuta na zahtevo registrskega organa lahko sprejme predsedstvo in jih potrdi prvi naslednji kongres.

74. člen

Statut začne veljati z dnem, ko ga sprejme kongres. Predsedstvo stranke mora akte, predvidene v tem statutu sprejeti oz. spremeniti najkasneje v roku šest mesecev po sprejemu statuta

Določbe statuta, ki se nanašajo na novo obliko organiziranosti se začnejo uporabljati najkasneje v roku enega leta po sprejemu tega statuta. Določbe, ki se nanašajo na sestavo organov stranke se začnejo uporabljati z naslednjim kongresom.

Statut stranke prejmejo vse članice in člani stranke.

Ljubljana, 06. julij 2013

Predsednik Socialnih demokratov
dr. Igor Lukšič